Odločba USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE,
št. Up-319/19-12 z dne 15.4.2021

Ustavno sodišče je izdalo odločbo, št. Up-319/19-12 z dne 15.4.2021, v zvezi s pravnimi učinki poenostavljene prisilne poravnave (v nadaljevanju: PPP) na nezavarovani del zavarovane terjatve, vključene v posodobljeni seznam terjatev.

V okviru raziskovalnega dela Inštituta za nepremičninsko pravo Maribor, je bila v letu 2018 pripravljena študija o določenih pravnih učinkih poenostavljene prisilne poravnave. Delni izvleček študije je bil predstavljen v članku z naslovom »Pravni učinki poenostavljene prisilne poravnave na nezavarovani del zavarovane terjatve, vključene v posodobljeni seznam terjatev«, ki ga je pripravila avtorica Slađana Vrenčur, univ. dipl. prav. (revija Pravna praksa, št. 23/2018).

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi, št. Up-319/19-12 z dne 15.5.2021, v podkrepitev svojih stališč, citiralo tudi članek avtorice.

Zaradi aktualnosti, predstavljamo kratek prikaz problematike. ZFPPIPP v tretjem do petem odstavku 20. člena smiselno pojasnjuje pojem zavarovane in nezavarovane terjatve. Zavarovana terjatev je terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico.  Nezavarovana terjatev pa je tista, ki ni zavarovana z ločitveno pravico. Kot nezavarovana terjatev se obravnava tudi tisti del zneska terjatve ločitvenega upnika, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

Vprašanje torej je, ali je v nasprotju z ZFPPIPP, če dolžnik vključi v posodobljeni seznam terjatev celotno zavarovano terjatev ali pa samo del zavarovane terjatve, ki po njegovi oceni (na podlagi cenitve) ni krita z zavarovanjem, ki je predmet ločitvene pravice. Kot izhaja iz omenjenega članka, to ni v nasprotju s pravili ZFPPIPP ter tudi ne povzroči samovoljnega prestrukturiranja terjatev proti volji upnika zavarovane terjatve. Nasprotno, s tem se pravično uravnoteži pozicija upnikov, ki so v razmerju do dolžnika v enakem položaju. Le v tem primeru bo kasneje pravnomočno potrjena PPP učinkovala tudi na nezavarovani del zavarovane terjatve (podzavarovana terjatev). V nasprotnem primeru PPP nima učinka na podzavarovano terjatev glede na četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP.

Potrjena (redna) prisilna poravnava nima učinkov za zavarovane terjatve, prednostne terjatve in izločitvene pravice. Potrjena prisilna poravnava tudi ne učinkuje za terjatve upnikov do porokov,  solidarnih sodolžnikov insolventnega dolžnika in regresnih zavezancev. Začetek postopka prisilne poravnave in potrjena prisilna poravnava torej ne učinkujeta na ločitvene pravice oziroma na terjatve, ki so zavarovane z ločitvenimi pravicami (prvi in drugi odstavek 213. člena ZFPPIPP; drugi odstavek 160. člena ZFPPIPP). Posledično ločitveni upnik po splošnem pravilu nima pravice glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane terjatve. Ker začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje na zavarovane terjatve in ločitvene pravice, lahko ločitveni upnik tudi po začetku postopka prisilne poravnave in tudi po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi uveljavi prednostno poplačilno upravičenje bodisi sodno bodisi (v zakonsko določenih primerih) zunajsodno iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Če ločitveni upnik ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana z ločitveno pravico, učinkuje za neplačani del potrjena prisilna poravnava (tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP). To pomeni, da učinkuje potrjena prisilna poravnava le za nezavarovani del zavarovane terjatve (ki je nastala do začetka prisilne poravnave). Posebnost PPP je v primerjavi z redno prisilno poravnavo ta, da se v postopku PPP 212. do 218. člen ZFPPIPP smiselno uporabljajo tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP (glej četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP v zv. z 18. alineo drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP).

Pri prestrukturiranju zavarovanih terjatev na način utesnitve zastavne pravice (oz. druge ločitvene pravice), je vselej potrebno soglasje ločitvenega upnika. V nobenem primeru ne moreta niti redna prisilna poravnava, še manj pa PPP, »prisilno« učinkovati na ločitvenega upnika, ki ni soglašal s prestrukturiranjem z utesnitvijo zastavne pravice. To z drugimi besedami povedano pomeni, da dolžnikova delitev terjatve v postopku PPP na zavarovani in nezavarovani del (kljub izvedeni cenitvi premoženja, ki je predmet ločitvene pravice) ter vključitev nezavarovanega dela terjatve v posodobljen seznam terjatev, ne povzroči prestrukturiranja zavarovane terjatve. Terjatev (celotna; tudi tisti del nezavarovane terjatve, ki je bil vključen v posodobljen seznam terjatev) se kljub temu še zmeraj šteje za zavarovano terjatev.

Ker je ena izmed bistvenih značilnosti PPP ta, da učinkuje samo na tiste navadne terjatve, ki so bile vključene v posodobljeni seznam terjatev, je po naši oceni pravilno, da dolžnik vključi v posodobljeni seznam terjatev tudi zavarovane terjatve, da bo lahko kasneje dosegel, da bo PPP učinkovala na nezavarovani del zavarovane terjatve. Kolikšen je delež nezavarovane terjatve bo jasno komaj takrat, ko bi izvršeno (realizirano) zavarovanje ločitvenega upnika iz premoženja, ki je bilo predmet ločitvene pravice. Če premoženje ne bo zadoščalo za poplačilo zavarovane terjatve, bo za nezavarovani del terjatve učinkovala PPP. Vendar le za del terjatve, ki je bila vključena v posodobljeni seznam terjatev. Če je npr. dolžnik (brez soglasja) razdelil zavarovano terjatev, ki znaša 100 enot na dva dela; na zavarovano terjatve, ki znaša 60 enot in nezavarovano terjatev, ki znaša 40 enot (katero je vključil v posodobljeni seznam terjatev), pri izvršitvi zavarovanja pa se je poplačal za 30 enot, bo PPP učinkovala samo na terjatev, ki znaša 40 enot, za terjatev, ki znaša 30 enot (60-30꞊30) pa PPP ne bo učinkovala. To pomeni, da je edina primerna (smiselna) uporaba tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP ta, da učinkuje potrjena PPP le na tisti nezavarovani del (neprestrukturirane) zavarovane terjatve, ki je bila vključena v posodobljeni seznam terjatev. Prav tako je treba ugotoviti, da upnik zavarovane terjatve (celotna terjatev se vse do izvršitve zavarovanja obravnava kot zavarovana terjatev) ne more glasovati o prisilni poravnavi, ter da znesek vključene zavarovane terjatve v posodobljeni seznam terjatev, ne moremo upoštevati pri izračunu, potrebnem za potrditev PPP. Glede na določbo drugega odstavka 221.e člena ZFPPIPP, je osnova za izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju PPP vsota zneskov vseh navadnih terjatev upnikov, navedenih v posodobljenemu seznamu terjatev.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi, št. Up-319/19-12 z dne 15.4.2021, v točkah 22. do 27. ter v točkah 30. do 32., pojasnilo:

»Zakonska pravica dolžnika iz PPP je bila, da doseže zmanjšanje oziroma odložitev dospelosti svojih navadnih terjatev, če je za to glasovala predpisana večina navadnih upnikov (glej 2. točko 221.g člena v zvezi s tretjim odstavkom 221.e člena ZFPPIPP/14). Njegova zakonska pravica je bila, da to doseže, če je imel ustrezno večino, ne da bi mu to možnost z odrekanjem soglasja za uvrstitev na posodobljeni seznam (»veto«) odrekal vsak posamičen presumptivno zavarovan upnik, čigar terjatev je potencialno podzavarovana. Ta pravica dolžnika se je nanašala na prav vse navadne terjatve, tudi na (pogojno obstoječe) presežke formalno v celoti zavarovanih terjatev nad vrednostjo zastavljenega premoženja. Ker je PPP po sili zakona učinkovala le za navadne terjatve, navedene na posodobljenem seznamu, je dobroverna in razumna razlaga ZFPPIPP/14 zahtevala, naj se dolžniku tudi brez soglasja presumptivno zavarovanega upnika omogoči, da nekako uvrsti (v tej fazi postopka še negotovi in zneskovno nedoločeni) nezavarovani presežek zavarovane terjatve na posodobljeni seznam. Način, na katerega je to naredila pritožnica, ni nujno edini. Ni bistveno, kaj natančno je vpisala v kolone seznama, kaj pa v dodatna pojasnila v opombi. Bistveno je, da je s posodobljenega seznama povsem jasno razvidno, kakšna težnja jo je vodila pri njegovi sestavi: zavarovati si možnost učinka v prihodnosti morebiti potrjene PPP na morebiti v prihodnosti ugotovljeno navadno terjatev upnice v znesku razlike med nominalno vrednostjo celotne terjatve in dejansko realizirano vrednostjo zastavljenega premoženja. Brez take ali podobne (če je treba, tudi »enostranske«) uvrstitve pogojno obstoječega in negotovega navadnega dela formalno v celoti zavarovane terjatve na posodobljeni seznam ni mogoče doseči temeljnega zakonskega izhodišča PPP, da naj učinkuje za vse navadne terjatve upnikov. Takšno ravnanje dolžnikov zato podpira tudi pravna teorija.«[1]

///

[1] Slađana Vrenčur, Pravni učinki poenostavljene prisilne poravnave na nezavarovani del zavarovane terjatve, vključene v posodobljeni seznam terjatev, Pravna praksa, št. 23/2018, str. 14-15.